Razložili ste precej bolj plastično. Morate pa razumeti, da se tako zapletenih vprašanj ne da tako na kratko niti opisati niti odgovoriti, ker je lahko pomembnih več do sedaj nenavedenih podrobnostih. Odgovore sem pisal direktno pod vprašanja, da je bolj razumljivo. To ni neko uradno pravno mnenje, temveč pavšalni odgovori, glede na to, kako sem razumel vprašanja in kot poznam to področje, ni pa še zdaleč nujno, da je vse tako.
NavedenoTrapasta baba
Hvala!
bolj natančno: Kredit za nepremičnino A je vzela oseba A, oseba B je porok, ki je zastavil svojo nepremičnino B.
>>Oseba B je za zavarovanje kredita osebe A za nepremičnino A (lastništvo A1/2+B1/2) poleg hipoteke na nepremičnino A, zastavil tudi svojo nepremičnino B? Je osebe B podpisala tudi izjavo o solidarnem poroštvu?
Osebi A in B sta skupaj lastnika nepremičnine A, vsak v polovičnem deležu. Torej je porok (seveda dolžan) plačevati kredit osebe A, v kolikor ga oseba A več ne zmore,
>> V kolikor obstaja solidarno poroštvo ima banka za zavarovanje kredita osebe A solidarno poroštvo osebe B in (dve) hipoteki na nepremičnini A in B. Postopek banke bo verjeno takšen, da v kolikor oseba A preneha plačevati obroke jih je dolžna oseba B in se se lahko vsedejo na prihodke osebe B. V kolikor oseba B ni zmožna več plačevati obrokov, sprožijo postopek prodaje nepremičnine A in če ni dovolj za poplačilo kredita prodajo še nepremičnino B.
a lahko hkrati oseba B iz naslova zgornjega člena 1028 toži osebo A, ko bo (verjetno bo, glede na to da gre še za 15 let dobe odplačevanja) sposobna plačevati.
>>Seveda, ta člen govori o tem. Kar je oseba B kot porok plačala za osebo A, mora oseba A vrniti. Lastništvo nepremičnine A bo še vedno od A in B vsak po 1/2 nepremičnine. Od tu naprej je bolj zapleteno, ne poznam primera v podrobnosti. Morda gre lahko v smeri, da v kolikor oseba A ni zmožna v denarju vrniti osebi B, gre predlog lahko v smeri pobota z 1/2 nepremičnine. Tu je več variant, odvisno je od tudi od vrednosti, od vložkov A in B, interesa obsebe A, intersa osebe B, smotrnosti, sodniške odločitve itd.. Običajna praksa je, da banka na dražbi proda nepremičnino in se poplača, vendar, če obroke od osebe A plačuje oseba B to se ne zgodi in banka je zadovoljna. Dejstvo je tudi, da se plačevanje še ni končalo in oseba B ne more tožiti osebe A oz. zahteveti vračila, za nekaj kar se še ni zgodilo, niti se ne ve točnega zneska.
In, glede na to, da je oseba B pol lastnik nepremičnine A, to nima nobene veze. Oseba B bo seveda plačevala obveznosti, saj se boji za svojo nepremičnino B.
>>Lastništvo nepremičnine v tem primeru nima neposredne zveze, ima samo posredno. Kar je B plačal namesto A mu mora A vrniti. Nenazadnje je A še vedno 1/2 latnik nepremičnine A in ni drugačnega dogovora.
Take tožbe se verjetno vlečejo po sodiščih dolgo časa, predno je rešena in za obe osebi pomeni velike sodne stroške?
>> to je dejstvo. Največ zamude ima sodošče v Ljublani, nekatera druga sodišča so hitrejša. V kolikor stranke v postoku želijo izkorititi vsa pravna sredstva pa lahko traja desetletje.
Dogovor med osebama ni mogoč - oseba A namreč trdi, da je bila odločitev za nepremičnino A skupna, zato sta osebi skupaj v tem?
>> To je tudi dejstvo.
Ali ima tudi oseba A možnost kakorkoli tožiti osebo B, glede na to, da je pol lastnik nepremičnine A (to je pa v bistvu glavna moja skrb).
>>Glede na navedeno ne vidim posebnega razloga zakaj bi oseba A tožila osebo B? Morda o nestrinjanju o 1/2 deležu lastništva, morda meni, da so bili dogovori ali prispevki drugačni, lahko o kakih drugih odprtih vprašanjih. Oseba B mora osebi A omogočiti uživati 1/2 nepramičnine v naravi in obratno. V kolikor ni narejene etažne lastnine oz. razdelitve je malo bolj zapleteno. Nihče ne sme drugega ovirati in vse kar nekdo dela mora dobiti soglasje drugega, stroški se morajo deliti npr. na pol, vendar se o njih morata oba strinjati....
