Kratki odgovori:
1. V podjezični vezi - frenulumu ni živcev, ki bi nadzirali gibanje (motoričnih) ali dajali podatke o čutenju (bolečina, okus, toplota..., senzoričnih) jezika, zato prerezanje v ničemer ne moti niti gibanja niti občutenja.
2. Ko se vez prereže, se ta zaceli neopazno, rez je gladek, ne zatrgan s kakšnim priveskom tkiva.
3. Poseg je kratek in nenevaren, edino realno tveganje je možnost okužbe (ob vstopu bakterij preko ranjenega mesta) ali krvavitev (ob prerezanju kakšne večje kapilare) - o tem piše v litearturi, v praksi pa nobenega od teh zapletov nisem srečala.
4. Razlika je lahko v debelini vezi in njeni čvrstosti. Predvsem pa v odzivu otroka, ki se pri 2 letih že zelo zaveda "nevarnosti" tet in stricev v belem, pri novorojenčku pa ta dejavnik panike odpade.
5. Večinoma je prerezanje (2-3 mm) brezkrven postopek, enako kot če bi se ugriznila v ustnico. V redkih primerih se res pocedi malo krvi.
6. Na vezi je sluznica, ki ima seveda tudi bolečinske končiče, a jih je bistveno manj kot npr. v ustnici. Med samim posegom sluznico anestezirajo s pršilom (ki ima sicer neprijeten okus...). Kasneje pa se lahko malo razboli, pomagajo hladne tekočine .... in lizanje mlečnega sladoleda.
Razumem vašo razdvojenost - zato bi "končno" odločitev prevalila na strokovnjake - torej pediatra / pediatrinjo. Ki bosta strokovno argumentirala potrebo po prerezanju, da ne bo izpadlo kot "vaša muha".
Pozdrav,
1. V podjezični vezi - frenulumu ni živcev, ki bi nadzirali gibanje (motoričnih) ali dajali podatke o čutenju (bolečina, okus, toplota..., senzoričnih) jezika, zato prerezanje v ničemer ne moti niti gibanja niti občutenja.
2. Ko se vez prereže, se ta zaceli neopazno, rez je gladek, ne zatrgan s kakšnim priveskom tkiva.
3. Poseg je kratek in nenevaren, edino realno tveganje je možnost okužbe (ob vstopu bakterij preko ranjenega mesta) ali krvavitev (ob prerezanju kakšne večje kapilare) - o tem piše v litearturi, v praksi pa nobenega od teh zapletov nisem srečala.
4. Razlika je lahko v debelini vezi in njeni čvrstosti. Predvsem pa v odzivu otroka, ki se pri 2 letih že zelo zaveda "nevarnosti" tet in stricev v belem, pri novorojenčku pa ta dejavnik panike odpade.
5. Večinoma je prerezanje (2-3 mm) brezkrven postopek, enako kot če bi se ugriznila v ustnico. V redkih primerih se res pocedi malo krvi.
6. Na vezi je sluznica, ki ima seveda tudi bolečinske končiče, a jih je bistveno manj kot npr. v ustnici. Med samim posegom sluznico anestezirajo s pršilom (ki ima sicer neprijeten okus...). Kasneje pa se lahko malo razboli, pomagajo hladne tekočine .... in lizanje mlečnega sladoleda.
Razumem vašo razdvojenost - zato bi "končno" odločitev prevalila na strokovnjake - torej pediatra / pediatrinjo. Ki bosta strokovno argumentirala potrebo po prerezanju, da ne bo izpadlo kot "vaša muha".
Pozdrav,