ustava ... napisal:preberiustavo napisal:Bogat napisal:1. Vsaka zgodba je različna.
2. Tako moški kot ženske so lahko dobri skrbniki (imajo VEDNO v mislih otrokovo dobro).
3. Tako moški kot ženske so lahko slabi skrbniki (NIMAJO VEDNo v mislih otrokovo dobro).
4. Zaradi zakonskega sistema kot je imamo po desetletjih in nekaj generacijah seveda spoznanja, izkušnje in tudi prakso. Ki zagotovo potrebuje spremembe.
5. Ker vsi tukaj (vsi starši) imamo vedno otrokovo skrb pred očmi (kajne?) je logično, da je DRUGA najboljša rešitev (na papirju, zakonu, teoriji), takoj po razpadu družine, SOSTARŠEVSTO. Kdo lahko temu oporeka?
Op.: pustimo vse deviacije, ki bi se zgodile, kot se dogajajo sedaj (kjer so mame privzeto edini možni skrbnik)
6. Zato, dajem povsem prav modremuvalu in ga podpiram v boju za spremembo zakonodaje.
OP.: sostarševstvo bi moralo biti avtomatsko (seveda ob predhodnem preverjanju minimalnih pogojev (ustrezne značajske lastnosti staršev (urejenost, zanesljivost, dosedanje ukvarjanje z otroki, ... ; ustrezne izvedbene možnosti (sobe, šola, delovniki,...). Če ga kateri od roditeljev zavrne, oporeka (ni važen razlog), pomeni da nima kvalitet izvajanja skrbi in vzgoje v korist otroka. Zato se skrb avtomatsko prenese na nasprotnega starša.
V izogib zlorab avtomatizma sostarševstva morebiti obvezna preizkusna doba 6 mesecev in visoka denarna kazen za tistega, ki se ni trudil v teh 6 mesecih in bogami tudi vnaprej. Seveda laganja, izmišljevanja, zlorabljanja otrok ne bo nikoli ustavila nobena črka na papirju. A vsaj okvirji odločanja o dobrobiti otroka bi bili zastavljeni v izhodišču ENAKOPRAVNO za oba roditelja.
Tako nekako bi morali zastaviti zakon.
Torej ... MODIRVAL ... veliko energije in volje še naprej!
Nad ustavo ni nobenega zakona in to kar se tebi zdi smiselno, je v nasprotju z mnogo členi ustave. navajala pa ne bom, ker s tako ozkim umom itak ne bi dojel. Sostarševstavo v smislu "obveznega"/avtomatskega odpade že v izhodišču, enako kot deljeno skrbništvo, če oba nista za.
no daj, vseeno navedi ... za nas ta butaste
*jaz recimo bi vsakemu starsu ne glede na spol odvzela skrbnistvo, ce ne bi znal povedati, zakaj nasprotuje skupnemu skrbnistvu
Če ne drugega, skupno skrbništvo pomeni prisilno življenje bivših zakoncev v neposredni bližini. Saj veš, otrok, šola ... In ga ni inštituta, ki ti sme zapovedati kraja bivanja. Da ne govorimo o službah, ki jih talajo kot bonbončke in lahko izbiraš dnevno med več možnostmi, tudi krajem dela. Itd. Itd. Teoretično ni problema, samo potem morata oba bivša zakonca imeti tudi že v izhodišču zagotovljeno bivališče v bližini, službe v bližini, seveda vse to stalno. Kdo jima bo to omogočil? Upanje na napredovanja in menjavo službe, bivališča, vse kar normalni ljudje počnejo, odpade? Nova partnerstva so torej prepovedana, onemogočena do otrokove odrasle dobe? Razen če slučajno trofiš soseda? In kaj potem, ko/če eden izgubi službo in dobi novo v 150 km oddaljenem kraju? Očitno se zaposlit ne sme, ker če bi se, je kaj ... avtomatično ob otroka? Kdo mu bo plačevala "nadomestilo za izgubljen dohodek"? Da ne govorimo o tem, da ravno tako ni inštituta, ki te lahko/sme siliti v večkrat tedensko gledanje face človeka, ki ti je uničil življenje, v komunikacijo z njim v ... Pač ni in ga ne bo. In zato pozabite na te pravljice, ki so le v glavah titih, ki ločitve itak še niso izkusili, zna biti, da niti otrok nimate. Ko/če se enkrat ločiš, potem pa povej, kakšno bo tvoje gledišče na dotično situacijo. Plozat na pamet je lahko. To zna vsak.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 22 Avg 2016 10:53