normalno napisal:
Meni se zdi to del čisto normalnega procesa odlepljanja od družine in osamosvajanja, pod kar ne spada samo spoznavanje lastnih dobrih platil, ampak tudi slabih, temne strani. Sta dve možnosti: ali so odrasli okrog tebe temne plati predelali tako dobro, da jih ne ovirajo več in so iskreno prijazni drug z drugim, ali pa jih niso in pod prijazno površino brbota. V drugem primeru se lahko zgodi, da se nepredelano zrcali na otrokih ki potem doživljajo ta temna čustva, čeprav niso njihova. Ampak pišeš nekako tako, da bi bolj verjela prvemu primeru - odrasli okrog tebe so skužili lajf, morda že davno preden so te imeli. In ti zdaj pač misliš, da so oni v življenju vedno pluli skozi takole prijazno, s podpiranjem en drugega, brez odstiranja lastnih senc, in si jezen nanje, ker pri sebi pa zaznavaš nekaj podobnega temnim sencam.
To so pa take bučke... Prvzaprav smrtonosno strupene! Kajti zdravi odnosi niso boj-evanje niti podpiranje(ranjencev) ampak so so-delovanje. (delati/živeti sebe ob drugemu)
Tudi v tej družini so se skupaj dali popolni psihopati, ki nikoli za nobeno ceno ne bojo izrazili svojih čustev. To tako zgleda, kakor vreme ne bi imelo toče, viharjev, žleda. En sam prijeten sonček bi sijal celo življenje ane...
Poba bi pa rad samo polno živel svoje življenje, rad bi okusil tudi točo, žled, vihar, da bi se prekalil...
Tak da avtor, prvo pravilo srečnega lajfa je: na daleč ogibanje leporečnim dobrikarjem. To so praviloma taki zvodniki, da si jim še hvaležen za to ker ne veš da si njihova žrtev. Tudi tukaj jih kar mrgoli.
Drugo pravilo srečnega lajfa je: ne spreminjaj drugih, ampak potuj med njimi. Tako boš treniral poslavljanje, nevede (v bistvu) pa odpuščanje.
Tako se boš naučil ljubiti samega sebe, kajti ljubezen vse odpusti...;)
Ajde, zdej pa gasa v lajf!
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 10 Avg 2016 01:50