psihopat napisal:itd. napisal:Vseeno je razlika med psihopat in sociopatom. Recimo, Sociopat lahko občuti empatijo, dočim jo psihopat ne, psihopat ne loči med prav in narobe, dočim sociopat to loči itd..
Če imaš rad družbo že kakršnihkoli ljudi, potem ne moreš govoriti, da si nesocialen.in da si že sociopat. Zraven pa še praviš, kako vedno gledaš, da bi komu pomagal.
Včasih se zgodijo le življenjske izkušnje, ki te odrinejo od ljudi z mislijo ali namenom, da si tako bolj varen, ko te ne bodo mogli prizadeti, zato si morda nekdo tudi raje izbere monitor od živega druženja z ljudmi.
Če bi pa rad zvedel, ali si ali nisi, pa je najbolje, da greš po strokovno oceno h kakšnemu psihologu ali psihiatru - mogoče boš tako še kaj novega zvedel o sebi, kar do sedaj nisi.
Brez zamere, ker spoštujem tvoje mnenje, ampak ocena večine psihiatrov bi bila najverjetneje slabša, kot ena random ocena kar nekoga, ki me sploh ne pozna. Psihologi so že druga zgodba sicer...
KAr se tiče ljudi - rad jih imam kot bitja, kakršna bi morala bit in kakršna so v svoji naravi, sovražim pa človeštvo na splošno, ker je toliko preveč zlobe in nasilja v skoraj slehernem človeku, da to čedalje težje prenašam.
Rad pa pomagam ljudem, kadar so v težavah, ravno iz razloga ker imam kljub vsemu izredno močno empatijo. Še raje pa vidim, da ni nihče v težavah :)
Aha kako vem da sem sociopat?
1. najraje sem sam oziroma MORAM biti sam vsaj kake pol ure dnevno, če ne se mi zmeša.
2. pogosto lažem, da bi dosegel korist - predvsem znam izredno dobro lagati raznim delodajalcem in skoraj ni službe, ki je ne morem dobiti s svjoo manipulacijo
- ko dobim delo fa zelo težko obdržim, ne zato, ker nočem delat ali ker slabo delam, temveč ker se preprosto ne znajdem v socialnih stikih, ne glede na to kako se trudim. Vedno razmišljam kako naj bi se v nekem trenutku obnašal normalen človek, ker moje naravno obnašanje je zelo pogosto povsem drugačno od tega. Ni nujno da slabše, pač pa drugačno.
3. moja največja želja je da bi živel kje v gozdu kot samotar. sploh si ne želim dragih avtov, hiš, luksuza, denarja, kot povprečen človek, želim si samo mir in spokoj.
4. kri, smrad, gnojne rane, trupla itd me ne navdajajo z nobenim čustvom, razen mogoče sočutjem. do trpečega. Torej ne čutim nič gnusa, šoka, tresenja in ostalih občutkov ki jih ima večina ljudi.
Pa še nekaj za avtorja "realno življenje". tisti ljudje, ki vodijo državo niso zlobni, ker so sociopati, ampak ker so se preprosto odločili, da bodo zlobni, brez kakršnih koli nevroloških težav. Iz te perspektive, so večja nadloga kot katerikoli psihopat.
Drugače dojemaš svet v katerem živiš. Marsikdo drugi tudi. Torej sem po tvojem opisu tudi jaz sociopat. Čustva doživljam mehansko. Vem kako moram čutit in se obnašat, da sem sprejemljiva v družbi. Vendar to nisem jaz.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 01 Jun 2016 09:21
