antilopa napisal:Senza napisal:antilopa napisal:Zato menim, da mora biti ljubezen do hišnega ljubljenčka predvsem realna. Avtorica, so veliko hujše stvari v življenju kot izguba hišnega ljubljenčka. Morda se le tebi niso zgodile in zato tega ne veš.
Ah, daj no, minimalizacija problema samo zato, ker se na svetu dogajajo še hujše stvari, je pa isto, kot bi paraplegiku rekla, da naj se ne sekira, saj je tetraplegikom še hujše...
Če je bil pes ob njej pol življenja, je normalno, da je bila nanj navezana, zato je po izgubi logično, da žaluje in preboleva. Logično seveda za normalno čustvujoče.
Mislim, da avtorica pretirava. Pa ti najdi tolažilne besede zanjo.
Prispevek je bil napisan v petek, še ne teden dni po psičkini smrti, zato je žalost ob izgubi še zelo ostra, zato se mi zdi, da prav nič ne pretirava.
Meni se zdi normalno, da pogrešaš ljubljenčka, ki je bil ob tebi pol življenja, med drugim tudi v najobčutljivejših najstniških (pubertetniških) letih. Najbrž je bila psička ob njej, ko se je prvič zaljubila, ko ji je prvi fant zlomil srce, ko so se razšle poti s prijateljico ali prijateljem iz otroštva...
Tebi razlagati, kakšen je občutek, ko ti je hudo, pes pa pride in ti glavo nasloni na nogo, se stisne k tebi, pa kako takrat, ko si slabe volje, v idealnem trenutku naredi nekaj smešnega in v hipu preusmeri tvoje razpoloženje (itd.), je itak brezveze - saj še (vsakokratnega) veselja ob (vsakem) lastnikovem prihodu ne razumeš... Zate je to samo predloga za lepljenje etiket - glede na tvoje komentarje v tej temi, tolažilnih besed pač nisi iskala.
Jaz sem se ob smrti psa najprej prepustila žalosti, ker vem, da je nima smisla zadrževati, proces žalovanja precej dobro poznam... Nato sem misli začela preusmerjati na tiste spomine, v katerih je bil srečen, prismuknjen, smešno štorast, pa kako je vzdihnil ali zagodrnjal, kot bi komentiral naše pogovore - glede na to, da naj bi psi ne šteli časa, neverjetno obvladajo perfect timing... :)
Ne verjamem v nebesa in angelčke, tudi v to ne, da me gleda in čuva, zadovoljna sem s tem, da je bil relativno srečen pes, da ne bo več trpel bolečin, in hvaležna za vse, kar sem se naučila...
Statistika: Objavljeno Napisal Senza — 10 Maj 2016 00:16